Dehidracija in stres: še en razlog, zakaj bi morali piti dovolj vode

Neil Walsh in njegova ekipa z univerze Liverpool John Moores so ugotovili, da imajo ljudje, ki so dehidrirani, v stresnih situacijah višji porast kortizola. Njihove ugotovitve, objavljene v reviji Journal of Applied Physiology, kažejo, da bi lahko dolgotrajna dehidracija pomembno vplivala na razvoj kroničnih bolezni, povezanih s stresom – med drugim depresije, anksioznih motenj, srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni.

V raziskavi so spremljali 62 zdravih žensk in moških in njihov običajni dnevni vnos tekočine, piše revija Psychology Today. Udeležence so razdelili v štiri skupine – od tistih, ki pijejo najmanj, do tistih, ki popijejo največ vode. V prvi skupini so udeleženci popili manj kot liter in pol vode na dan, v zadnji pa najmanj 2 litra (ženske) oziroma 2,5 litra (moški), kar je skladno s prehranskimi priporočili.

Nato so posameznike z najnižjim in najvišjim vnosom tekočine primerjali glede na stopnjo anksioznosti in kakovost spanja. Teden dni so udeleženci ohranjali svoje običajne navade pitja, raziskovalci pa so njihovo hidracijo merili z vzorci krvi in urina.

Na koncu so jih podvrgli tako imenovanemu Trier Social Stress Testu (TSST) – simulaciji stresnih dogodkov z reševanjem matematičnih nalog in namišljenim zaposlitvenim intervjujem.

Kaj so pokazali rezultati?

Rezultati so bili zelo zgovorni, piše Psychology Today. Obe skupini sta kazali tipične znake stresa, kot je pospešen srčni utrip, toda pri posameznikih z najmanjšim vnosom tekočine so bile ravni kortizola (merjene v slini) bistveno višje. V povprečju so bile za kar 50 odstotkov višje kot pri tistih, ki so bili dobro hidrirani.

Dolgotrajno povišan kortizol je povezan s številnimi zdravstvenimi težavami, zato je morebitna povezava z dehidracijo še posebej skrb vzbujajoča. Vendar pa raziskovalci poudarjajo, da zato, ker je šlo za opazovalno raziskavo, vzročne povezave še ni mogoče z gotovostjo potrditi.

Ali dehidracija res povzroča višje skoke kortizola? Ali morda visok kortizol vpliva na manjši vnos tekočine? Ali pa obstaja še kak tretji dejavnik, ki vpliva na oboje? Na ta vprašanja bo odgovorilo nadaljnje raziskovanje. Do takrat pa velja, da se je smiselno piti dovolj vode, tudi za odpornost proti stresu, še piše znanstvena revija.